Kanalizacija

Majhna vodnatost Pake in intenzivne človekove dejavnosti so vzrok, da je bila potrebna izgradnja kanalizacij in čiščenje komunalnih odpadnih voda v Šaleški dolini. Kanalizacijo so gradili hkrati z mestom Velenjem. Kmalu se je izkazalo, da je obremenjevanje šibkega vodotoka premočno. Leta 1990 je začela obratovati Centralna čistilna naprava, na katero pa še ni bil vezan velik del kanalizacije. Do srede devetdesetih let dvajsetega stoletja je bil obstoječi kanalizacijski sistem v večji meri speljan na čistilno napravo. Kasneje so na Centralno čistilno napravo speljali še odpadne vode iz Topošice in dela Florjana. V enaindvajsetem stoletju so na kanalizacijo pospešeno priključevali zaledje Šaleških jezer. Okoli jezer je zgrajen praktično krožni sistem, ki preprečuje izlivanje odpadnih voda. Območje Šaleške doline je eno izmed bolje pokritih s kanalizacijskim omrežjem v Sloveniji. Vseeno pa ostajajo še določeni odseki, ki jih je potrebno še zgraditi, da bo kanalizacijski sistem celovit in odpadne vode ne bodo več predstavljale nevarnosti za tekoča in stoječa vodna telesa v Šaleški dolini. Še enkrat je potrebno poudariti, da je Paka eden izmed najbolj obremenjenih vodotokov v državi glede na njene pretoke na eni in intenzivne človekove dejavnosti ob gosti poselitvi na drugi strani.